Za uspešno kompostiranje ni potrebe po zapleteni opremi ali posebnem znanju. Potrebujemo le nekaj prostega prostora, potrpežljivost in razumevanje osnovnih načel razgradnje. Sledi šest praktičnih nasvetov, ki pomagajo ustvariti kakovosten kompost, primeren za vsak vrt.

1. Izbira prave lokacije za kompostnik

Mesto za kompostiranje naj bo dostopno, a dovolj oddaljeno od bivalnih prostorov. Priporočljivo je, da je postavljeno neposredno na zemljo, kar omogoča stik s tlemi in dostop mikroorganizmom ter deževnikom. Naravna senčna lega varuje kompost pred izsušitvijo in pregrevanjem.

Pomembno je, da izbrano mesto ni preveč izpostavljeno vetru. Zavarovan prostor omogoča boljše zadrževanje toplote in vlage, kar pospeši razgradnjo. Kompostnik naj bo postavljen na rahlo nagnjen teren, da odvečna voda počasi odteka in ne zastaja v kupu.

2. Pravilno razmerje med rjavim in zelenim

Za uspešno razgradnjo moramo vzdrževati pravo razmerje med ogljikovimi in dušikovimi materiali. Rjavi materiali, kot so suho listje, papir, slama in veje, predstavljajo vir ogljika. Zeleni materiali, kot so pokošena trava, kuhinjski ostanki in sveže rastline, vsebujejo več dušika.

Kompost naj bo sestavljen iz mešanice rjavih in zelenih materialov.

Idealno razmerje je približno tri dele rjavih na en del zelenih materialov. S tem preprečimo neprijetne vonjave, prekomerno vlago ali počasno razgradnjo. Mešanico vedno premešamo, da se materiali enakomerno porazdelijo, s čimer izboljšamo dostop kisika in pospešimo razkroj.

3. Zagotovimo zadostno prezračevanje

Zrak ima pomembno vlogo pri razgradnji materialov, saj mikroorganizmi potrebujejo kisik za svoje delovanje. Zgoščen kompost brez pretoka zraka hitro začne oddajati neprijeten vonj in se razkraja počasneje, zato je pomembno, da kompost redno mešamo.

Priporočljivo je obračanje materiala vsakih nekaj tednov, s čimer zagotovimo pretok zraka in enakomerno razgradnjo. Ob tem pazimo, da večjih kosov ne zbijemo premočno skupaj. Večja prepustnost in zračnost materiala pripomoreta k bolj učinkovitemu in hitrejšemu nastanku komposta.

4. Vzdrževanje ustrezne vlažnosti

Kakovosten kompost mora biti vlažen, vendar ne moker. Prava vlažnost je podobna ožeti gobici, material mora biti vlažen na otip, brez vidne vode. Pretirano vlažen kup zavira razgradnjo, povzroča gnitje in ustvarja neprijetne vonjave, presuh material pa upočasni delovanje mikroorganizmov.

Če je kompost presuh, ga zalijemo z vodo ali dodamo bolj vlažne zelene materiale. V primeru prekomerne vlage pa dodamo suhe rjave sestavine, kot so lesni ostružki ali papir. Redno spremljanje stanja omogoča pravočasno ukrepanje in vzdrževanje ravnovesja.

5. Izogibajmo se neprimernim materialom

V kompost ne sodijo vsi organski materiali. Mesni ostanki, mlečni izdelki, kuhani ostanki hrane in olja privabljajo škodljivce in povzročajo neprijetne vonjave. Tudi rastline, okužene z boleznimi, niso primerne za kompost, saj se patogeni lahko prenesejo nazaj na vrt.

Izogibamo se tudi večjim količinam agrumov in čebule, saj zakisajo zmes in upočasnijo delovanje mikroorganizmov. Priporočljivo je, da večje veje najprej razrežemo na manjše dele. S pravilno izbiro sestavin ohranimo zdravje komposta in se izognemo težavam v razgradnem procesu.

6. Zorenje in uporaba zrelega komposta

Kompost potrebuje nekaj mesecev za popolno razgradnjo, odvisno od sestavin in razmer. Zrel kompost je temno rjave barve, drobljiv in brez prepoznavnih ostankov. Ima prijeten vonj po gozdni zemlji in je prijeten na otip. Tak kompost je pripravljen za uporabo na vrtu.

Zrel kompost uporabljamo kot zastirko, dodatek v sadilne jame ali kot sestavino pri pripravi zemlje za lončnice. Pomembno je, da ga ne vkopavamo pregloboko, saj najbolj koristi koreninam tik pod površjem. S pravilno uporabo komposta izboljšamo kakovost tal in dolgoročno povečamo rodovitnost vrta.

The post 6 nasvetov za kompostiranje na vrtu appeared first on Modra Hiška.

Kljub temu pa prihaja čas, ko se pripravimo na sajenje druge zelenjave, ki jo sadimo prvič ali celo ponovno. Ponovno sadimo solato, repo, redkev, rukolo, cvetačo in kolerabo, tudi nizki fižol še ima svojo priložnost. Prav tako lahko sadimo špinačo.

Konstantno urejanje vrta

Topli meseci s seboj prinašajo tudi več možnosti za napad različnih škodljivcev in bolezni, zato je potrebno temu posvetiti precej pozornosti. K temu sodi tudi odstranjevanje poškodovanih ali gnilih listov, redčenje listov na paradižniku in obvezno sprotno odstranjevanje plevela.

Poškodovane liste in plodove je potrebno redno odstranjevati.

Če opazimo, da je zemlja presuha kljub zalivanju, zalijemo tako, da se z vodo usmerimo k sami rastlini. Nikoli ne škropimo vsepovprek, saj voda na listih ustvari pogoje za nastanek plesni, obenem pa sončni žarki skozi kapljice pridobijo na moči in liste poškodujejo.

Kaj še sadimo avgusta?

Če želimo s svojega vrta jeseni še kaj pobrati, bo najbolje saditi sorte, ki zahtevajo krajši čas rasti. Avgusta lahko tako posadimo kapusnice, cvetačo in brokoli. Tudi kitajsko zelje bo lepo uspelo in vas razveselilo jeseni, je pa zanj skrajni čas sajenja do pričetka septembra.

Seveda pa to še ni vse. Avgusta posadimo tudi korenček in peteršilj, predvsem iz razloga, ker bosta na ta način kar najbolje prebrodila zimsko obdobje nizkih temperatur. Kadar je avgusta sonce še močno, je dobro pomisliti na senčenje. Za dobrega soseda se v tem primeru izkaže fižol.

Je paradižnik dobro obrodil?

Avgust je čas, ko se ljubitelji paradižnika razveselijo pobiranja in sprotnega uživanja plodov. Še posebej ga obožujemo v različnih solatah, lahko pa iz paradižnika pripravimo še marsikaj drugega. Gre za izjemno zdravo vrtnino, ki vsebuje antioksidant likopen za zaščito pred rakavimi obolenji.

Morda tega niste vedeli, a s termično obdelavo se delež tega antioksidanta le še poveča, zato je priprava paradižnikove mezge dvojna zmaga za vas in vašo družino. Ker je avgust še dokaj vremensko spremenljiv mesec, je paradižnik pametno zaščititi pred točo, saj ta kaj hitro lahko uniči ves pridelek.

Nabiranje zelišč in košenje

Če smo na vrtu zasadili zelišča, je prav avgusta čas za njihovo nabiranje. Nabiramo zjutraj in šele takrat, ko se rosa posuši. Nabiramo samo zdrave dele rastlin, te pa nato po želji povežemo v šopke in damo v sušenje. Avgusta navadno nabiramo meliso, meto, origano, timijan in šetraj. Seveda pa v tem mesecu pridejo na vrsto tudi nekatera zelišča, ki jih sejemo. To so predvsem peteršilj, kumina, rabarbara, žličnik, lučnik in gozdni koren.

Če imamo okoli vrta tudi trato, je potrebno misliti še na košenje. Avgusta, ko so temperature preko dneva še vedno precej visoke, trate ne kosimo na prekratko, pač pa nekje na 4 ali 5 centimetrov, sicer jo lahko prizadene suša. Ostanke pustimo ali odnesemo na kompost, ki nam bo še kako prav prišel za gnojenje vrta.

The post Kaj avgusta postoriti na vrtu? appeared first on Modra Hiška.

Slednjega merimo v skovilih, pri čemer je dobro vedeti, da tisti najbolj pekoči (primerni za uživanje) segajo vse do 2 milijona skovilov. Obstajajo sicer še bolj pekoče vrste, ki pa so za uporabo v prehrani celo prepovedane. Ste vedeli, da obstajajo tudi tekmovanja, na katerih se pogumni tekmovalci pomerijo v tem, kdo prenese več skovilov?

1. Jalapeño

Ko iščemo najbolj popularno vrsto čilija v Sloveniji, verjetno ne moremo mimo Jalapeña, ki je gost marsikaterega slovenskega vrtička. Gre za klasiko med čiliji, ki ga prepoznamo po značilni čvrsti in polni obliki. Jalapeño je zelo hvaležen in precej bogat s plodovi ter hitro obrodi.

Jalapeño je zagotovo ena najbolj priljubljenih vrst čilija.

Njegova rast je usmerjena navzdol, zraste pa tja do 10 cm. Seveda nas vse zanima, kako močno peče. Omenili smo mersko enoto skovili in za Jalapeño bi lahko zapisali, da je srednje »mil« do naših brbončic. Zapeče tja do 8.000 skovilov. Brez skrbi, dovolj.

2. Capsicum Frutescens

Verjetno še nikoli niste slišali za to vrsto pekoče paprike, a vam bo kmalu precej bližje, kot si mislite. Iz te vrste čilija namreč izdelujejo nadvse priljubljeno pekočo omako Tabasco. Tudi to vrsto čilija boste videli na veliko vrtičkih po Sloveniji.

Capsicum Frutescens je tista vrta čilija, iz katere izdelujejo Tabasco.

Značilno za Capsicum Frutescens je, da raste na majhnih grmičkih in je res lepa popestritev vrta. Zreli plodovi so živo do temno rdeče barve in rastejo navzgor. Njihova velikost se lahko precej razlikuje, kar je odvisno predvsem od morebitnega križanja z drugimi sorodnimi vrstami. Vsekakor gre za vrsto čilija, ki je večini vizualno najbližje.

3. Capsicum baccatum

Tretja vrsta čilija, ki je prav tako pogosta pri domačih ljubiteljih in gojiteljih čilija je Capsicum baccatum. Prepoznamo ga po značilni zvončasti obliki. Nekateri mu rečejo tudi kronica, ima pa še kar nekaj drugih imen.

Gre za zelo pekočo vrsto čilija, saj se na skovilovi lestvici nahaja na mestu med 30.000 in 50.000 skovilov. Omenjena vrsta izvira iz Peruja, zelo lepo pa uspeva tudi pri nas.

Nekaj zanimivosti o čiliju

Čili sam po sebi ni pekoč, saj se pekoči del nahaja zgolj v belih nitkah znotraj plodu in v semenih. Pekoč občutek sproži kemikalija, imenovana kapsaicin, ki možganom sporoči, da je v naših ustih zares vroče. Proti pekočemu občutku v ustih se lahko borimo s hladnim mlekom ali oljčnim oljem.

Tudi pijače z visoko vsebnostjo alkohola so učinkovite, a vam tega recepta ne bi priporočili. Še ena zanimivost, povezana s čilijem, tiči v dejstvu, da je odličen kot naravni antibiotik, deluje protivnetno, v mazilih pa odganja bolečino. Odličen je tudi za prebavo in ščiti srce tako, da spodbuja pretok krvi ter preprečuje nastajanje krvnih strdkov.

The post 3 vrste čilijev, ki jih morate poznati appeared first on Modra Hiška.

A kaj je tisto, kar nas aprila čaka na vrtu? Tokrat bomo preverili, kako pripraviti vrt na nadaljevanje sezone in kaj sadimo aprila. Zemlja se počasi osuši, saj je vanjo steklo kar nekaj vode od staljenega snega in ledu. Ko pa je zemlja suha, je pripravljena na nadaljnjo obravnavo.

Še vedno pričakujemo muhasto vreme

Ker nastop pomladi še ne pomeni, da bo od jutra do večera lepo sončno in toplo, je potrebno v tej smeri razmišljati tudi pri sajenju sadik v naše gredice. Aprila na vrsto pridejo čebula, krompir, solata, česen, korenček, redkvica, peteršilj in skorajda vsa vrtnina.

Morda ni še najbolj primeren čas za sajenje bučk in kumar, zato s tem še nekoliko počakamo. V aprilu ljudje radi sadimo tudi zelišča, še posebej tista, ki jih imamo lahko v cvetličnih koritih in jih iz notranjosti prestavimo na vrt. Gre za zelišča, ki najlepše dišijo v naši kuhinji, kadar se dobro kuha.

Čiščenje vrta

Vsekakor je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno čiščenje vrta. Odstranimo mah in plevel, zemljo pa nato tudi nahranimo, oziroma pognojimo. Na ta način ji damo vse tiste ključne sestavine, ki ji omogočajo, da v nadaljevanju nudi najboljše pogoje za rast naše zelenjave.

Ker so jutra in noči še vedno pod pritiskom nižjih temperatur, je ključnega pomena, da naredimo zastirko. V ta namen lahko uporabimo lubje, slamo ali denimo sekance. S tem ne varčujemo, saj poleg temperaturne zaščite, zastirka naš vrt ščiti tudi pred različnimi škodljivci.

Prezračite travo

Če imamo na vrtu trato, je v aprilu ravno tako pravi čas, da se ji nekoliko bolj posvetimo. Seveda je potrebno počakati, da se zemlja zares dobro osuši in je trava primerna za večje obremenitve. Tu mislimo na hojo po njej. Radi rečemo, da je potrebno travo prezračiti.

To storimo tako, da v roke primemo pahljačaste grablje in jo dobro prečešemo. Prav tako je potrebno odstraniti morebiten plevel, nato pa se trato tudi pognoji, saj njene korenine potrebujejo fosfor in kalij. Slišati je, da bo kar nekaj dela, a vse skupaj na koncu sploh ni tako hudo, pa še na svežem zraku se lahko končno malce razgibamo.

Kako gnojiti?

Če smo jeseni gnojili večinoma s hlevskim gnojem, pa lahko spomladi uporabimo tudi druga organska gnojila. Pri gnojenju moramo biti vedno pozorni na to, kaj gnojimo, saj se različne vrtnine različno obnašajo glede na količino in vrsto gnojila.

Najboljši nasvet bi bil, da se vrt razdeli na nekaj različnih delov in se nanje sadi vrtnine, ki si ustrezajo, in jih tudi enako gnojimo. Na ta način se izognemo morebitnim katastrofam v bodoče. Za nasvet pa vsekakor povprašajte prodajalca na prodajnem mestu s sadikami in gnojili.

The post Kaj aprila postoriti na vrtu? appeared first on Modra Hiška.

Taleči sneg jo je namreč dodobra namočil, zato je previdnost pri tem ključnega pomena za uspešno sezono. Prav tako pa si velja zapomniti, da se po mokri zemlji ne hodi.

1. Priprave na urejanje vrta

Če so temperature že prave in ste se prepričali, da je zemlja že dovolj suha, se boste lahko pripravili na urejanje vrta. Za začetek boste potrebovali štiri kose osnovnega orodja. Grablje, motika, lopata in vrtne vile bodo zadostovale. Zamislite si obliko svojega vrta in določite, kje boste sadili vrtnine.

Nobene potrebe ni, da prekopavate zemljo tam, kjer boste hodili. Prav tako nima smisla zapravljati gnojila za gnojenje delov vrta, kjer ne boste gojili zelenjave. Glede na številčnost gospodinjstva in želja po vrtninah, ki ste se jih namenili gojiti, izračunajte, kolikšno površino vrta potrebujete.

2. Prekopavanje vrta

Ko boste določili obliko vrta in število gredic, prekopljite izbrani del vrta in na ta način poskrbite za prezračenje in rahljanje zemlje. Zemljo potem še ustrezno pognojite, da bo lahko skupaj s potrebnimi organizmi zaživela. Pri oblikovanju gredic bodite pozorni na to, da boste vrt uredili na vam prijazen način.

Zamislite si poti, ki jih boste med gredicami potrebovali, in imejte v mislih tudi širino gredic. Prav to vam bo olajšalo (ali otežilo) delo pri setvi in pobiranju plodov. Odstranite plevel in bodite pri tem natančni. Ne želite si namreč v zemlji pustiti njegovih korenin.

3. Gnojenje vrta

Gnojenje zemlje je del postopka priprave vrta spomladi, ki ga ne smete vzeti z levo roko. Prav od tega bosta namreč na koncu odvisna kvaliteta in obilje vašega pridelka. Gnojila so hranilne snovi za zemljo na vašem vrtu in s tem ni kaj dosti drugače kot s človekom. Pravijo, da prazna vreča ne stoji pokonci, lačna zemlja pa tudi ne rodi.

Za gnojilo lahko uporabite hlevski gnoj ali kompost. V primeru, da nimate na voljo ne enega ne drugega, se o gnojilu pomenite s prodajalcem v trgovini z vrtnarsko opremo in gnojili. Zapomnite si, da ni potrebno celotnega vrta pognojiti v enaki meri. Zemlja potrebuje več hranil tam, kjer gojite bolj zahtevno zelenjavo, kar se hranil tiče. Za nezahtevne vrtnine je hranil v zemlji dovolj tudi za nekaj let po gnojenju.

Vedeti je potrebno, da prične gnojilo delovati šele, ko so zunaj primerne temperature. Te so seveda spomladi nekoliko višje, kar pomeni, da bo zemlja že dovolj prepustna za prejem potrebnih hranil. V primeru, da so tla vašega vrta zakisana zaradi obilice padavin, ki so izprala hranila iz nje, lahko uporabite sredstvo za zmanjšanje kislosti. Zakisanost zemlje lahko preverite kar sami, in sicer s pomočjo lakmusovega papirja in ustrezne tabele za odčitavanje.

Upamo, da vam bodo ti nasveti v pomoč, ko se boste lotili spomladnega urejanja svojega vrta.

The post Spomladanska priprava gred na zelenjavnem vrtu appeared first on Modra Hiška.

Da bi vaš vrt karseda uspešno obrodil, potrebuje pravo nego in obdelavo. Tokrat smo za vse vrtičkarje in tiste, ki bodo to šele postali, zbrali 9 koristnih nasvetov za vrtnarjenje. Ti vam bodo zagotovo prišli še kako prav v dneh, ko se boste podali urejanju vrta naproti.

1. Ne prehitevajte vremena

Zelo pomembno je, da se na vrt ne zaženete takoj marca, ko posijejo prvi sončni žarki. V primeru, da zemlja še ni dovolj ogreta, ne bo sposobna prejeti potrebnih hranil iz gnojila. Prav tako pa se mora zemlja po staljenem snegu sprva nekoliko osušiti, preden bo pripravljena na prekopavanje.

2. Izboljšajte kakovost prsti

V povrhnjico zemlje nežno vtrite nekaj doma pridelanega komposta. Če tega nimate na voljo, lahko kakovost prsti na svojem vrtu izboljšate tudi tako, da jo prekrijete s kravjim gnojem in šoto.

3. Izogibajte se zalivanju ob visokih temperaturah

Čeprav boste mnenja, da vaš vrt potrebuje največ vode, ko je najbolj vroče, pa to ne bo najboljše zanj. Zalivanje ob visokih temperaturah namreč povzroči ožig rastlin na vrtu, zato se za zalivanje raje odločite zgodaj zjutraj ali proti večeru.

4. Zalivajte z uporabljeno vodo

V tem primeru boste v polno zadeli, če boste vrt zalivali z vodo, v kateri ste prej oprali solato ali pa v njej enostavno kuhali zelenjavo. Gre namreč za zelo dobrodošel dodatek gnojilu v zemlji.

5. Pozor pri košenju trate

Trate ne smete kositi preveč pogosto in niti ne preveč na kratko. Vedno kosite na približno pet centimetrov, sicer boste s krajšo trato tvegali več možnosti, da bi se v njej razrastel plevel.

6. Okrog gredic postavite velike kamne

Ali postavite kamne ali pa gredice ogradite s šibjem oz. drugimi vejicami. Na ta način boste ustvarili tako imenovane visoke grede, ki so precej bolj varne pred živalmi, nekaterimi škodljivci in tudi plevelu. Proti plevelu bo odlična tudi zastirka iz lesnih sekancev ali slame.

7. Uporabite pivo proti polžem

Posodica s pivom bo pritegnila škodljive polže, ki se bodo raje opijali z njim, kot da bi jedli vašo solato. Posodico ali vkopan kozarec napolnite le do polovice, da bodo polži počakali tam na vaš naslednji obhod.

8. Z ognjičem proti zajedavcem

Ognjič je izvrsten v boju proti zajedavcem, odlikuje pa ga tudi odganjanje nadležnih komarjev. Prav zaradi slednjega bo posedanje v bližini vrta zvečer precej bolj prijetno kot sicer.

9. Testirajte kakovost svoje zemlje

Vse vrtičkarje začetnike bo razveselilo dejstvo, da je možno testirati kakovost zemlje z vrta. Za to bodo poskrbeli v za to namenjenem laboratoriju, analizo svoje zemlje pa lahko prejmete še isti dan.

The post 9 koristnih nasvetov za vrtnarjenje appeared first on Modra Hiška.

Kaj torej čaka marca vsakega pravega vrtičkarja in kateri je tisti pravi način za pripravo vrta po dolgem zimskem spanju? Če še niste najbolj izkušeni v vrtnarjenju ali pa z njim morda celo šele pričenjate, vam bodo spodnji nasveti vsekakor v veliko pomoč.

Marca še vedno ni najbolj toplo

Kljub temu, da tu in tam ujamemo že kakšen zelo topel dan, pa zemlja še zdaleč ni pripravljena na vse tisto, kar bi želeli od nje. Ker je večina dni in še posebej noči še vedno hladnih, vam bo še kako prav prišla topla greda. Vanjo boste lahko posejali vrtnine, kot so na primer paradižnik, paprika, korenček, solata berivka ter cvetača, zelje in ohrovt.

Prav zaradi teh hladnih obdobij marca še malce počakajte, da se od staljenega snega namočena zemlja dovolj osuši. Le tako ji boste dali dovolj časa, da hkrati tudi zaživi in se v njej razvijejo vsi koristni organizmi, ki bodo kasneje pomagali, da bo vaš vrt bogato obrodil.

Lotite se dela na zelenjavnem vrtu

Kot smo že predhodno omenili, počakajte, da se zemlja posuši in nekoliko ogreje. Če menite, da so tla dovolj ogreta, se lahko lotite prekopavanja vrta. Ustvarjene gredice med prekopavanjem tudi pognojite in sicer z mineralnim ali organskim gnojilom. Če imate domač kompost, še toliko bolje. Čeprav je morda toplo, pa za vsak slučaj gredice po sejanju prekrijte z zaščitno vrtno tkanino. Pripravite si prostor za kompost, kamor boste odlagali kuhinjske odpadke.

Morda tega niste vedeli, a zemljo s svojega vrta daste lahko v analizo in ugotovite, koliko hranil je v njej in kolikšno mero gnojenja potrebuje. Posejete lahko grah, bob in denimo česen. Če so temperature prijaznejše, pa tudi cvetačo, brokoli in kolerabo.

Spomladanska priprava trate

Zanimivo, da se lahko s trato pričnete ukvarjati že v času, ko je na njej še sneg. Gnojila bodo s stopljenim snegom namreč še precej bolje prehajala v tla in nahranila vašo trato. Ko snega ne bo več in zemlja ne bo več zamrznjena, previdno pograbite in zrahljajte trato. Rahljate jo lahko z načinom prebadanja, za kar uporabite kar vrtne vile. Na ta način boste prezračili korenine in zagotovili, da bo trata še bolje rasla.

Kaj pa sadovnjak?

Kar se tiče sajenja sadnega drevja, je potrebno s tem počakati na čas, ko je zemlja dovolj ogreta. Če temu ni tako, poskrbite najprej za obstoječa drevesa v vašem vrtu. Odstranite morebitne polomljene in odpadle veje, ter obrežite drevesa.

Tudi na škropljenje proti škodljivcem počakajte, da bo zunaj dovolj toplo. Tako na novo posajena kot stara drevesa pognojite kar s kompostom ali hlevskim gnojem. V primeru mraza drevesna debla za nekaj časa še dodatno zaščitite.

The post Kaj marca postoriti na vrtu? appeared first on Modra Hiška.

Na splošno poznavalci svetujejo, da se pri izbiri svoje prve orhideje odločimo za rastlino iz rodu Phalaenopsis, saj so križanci teh vrst precej manj občutljivi na temperaturne spremembe in pomanjkanje svetlobe. Kljub temu pa je potrebno za orhideje lepo skrbeti.

Kako pravilno zalivati orhideje?

Orhideje je potrebno zalivati nekoliko drugače kot druge rastline. Orhidej ne zalivajte z vodo, saj lahko pričnejo njihove koreninice zaradi zadrževanja odvečne vode hitro gniti. Za zalivanje orhideje je najbolje pripraviti lonček z vodo, ki naj ne bo prehladna. Sobna temperatura bo ravno pravšnja. Orhidejo nato skupaj s celotnim substratom namočite vanjo za pol do ene ure. Tako »odžejano« rastlino nato vrnite na njeno prejšnje mesto.

Orhidejo na tak način »zalijte« enkrat na teden. V poletnih mesecih pa lahko s pršilko na nekaj dni osvežite tudi njene liste. Nekateri za vlaženje listov uporabijo kar nežno navlaženo krpo, s katero nato obrišejo površino listov. Orhideje za svoje uspevanje potrebujejo okolje v katerem imajo njihove korenine dostop do zraka in niso ves čas v pretirano vlažnem okolju. Prav zato so najbolj dobrodošli lončki z veliko luknjami, ki omogočajo odtekanje odvečne vode in dostop zraka.

Gnojenje orhidej

Tako kot velja za zalivanje, je potrebno biti previden tudi pri gnojenju te rastline. Priporočljivo je, da se orhideje gnoji večkrat po malo in to le v obdobju njihove rasti. V specializiranih trgovinah je mogoče kupiti tudi primerna gnojila za orhideje, katera se rastlini dovaja kar prek škropljenja listov in zračnih korenin.

Zakaj orhideja slabo cveti?

Znana po svojih čudovitih cvetovih z morebitnim slabšim cvetenje svoje lastnike spravlja v slabo voljo in porodi se vprašanje, zakaj orhideja slabo cveti. Za slabše cvetenje orhidej obstaja kar nekaj razlogov:

• Premočna svetloba, ki ožiga popke.
• Napačno in prekomerno gnojenje rastline.
• Uporaba prehladne vode za zalivanje.
• Prekomerno zalivanje, ki povzroča tudi gnitje koreninic.
• Prešibko zalivanje.

Če imate možnost in je vreme stabilno, ne prehladno, potem orhidejo vsekakor postavite na prosto. Prav tako ji bo dobro delo stanje na dežju, pri čemer je potrebno paziti, da koreninice ne ostajajo namočene v vodo.

Še opozorilo: rastline med mirovanjem rasti ne gnojite. Prav tako je priporočljivo ob selitvi na prosto zamenjati tudi substrat, ki naj bo čim bolj kvaliteten. Zapomnite si, ne pretiravajte z gnojenjem in zalivanjem ter rastline ne puščajte na premočnem soncu.

The post Kako negovati orhideje? appeared first on Modra Hiška.