Zvijanje listov pri monsteri ni bolezen sama po sebi, temveč znak, da rastlini ne ustrezajo nekatere razmere, ki jo obdajajo. Listi se odzovejo na pomanjkanje vode, suh zrak, težave s koreninami, temperaturna nihanja in škodljivce, zato en sam pogled navadno še ne razkrije pravega vzroka.
Veliko povedo tudi spremembe, ki spremljajo zvijanje, na primer mehki, rumeni ali rjavi listi ter drobne poškodbe na njihovi površini. Pred ukrepanjem je zato bolje pregledati celotno rastlino in razmere v prostoru, namesto da takoj povečamo zalivanje ali dodamo gnojilo. Opazimo, kateri listi se zvijajo, preverimo vlažnost zemlje ter pogledamo spodnjo stran listov in stebla.
Zemlja je presuha
Monstera ob pomanjkanju vode izgublja napetost v listih, zato se ti začnejo povešati ali zvijati navznoter. Zemlja je tedaj suha tudi nekoliko globlje pod površino, lonček pa je občutno lažji kot po zalivanju. Če se na robovih hkrati pojavljajo suhi rjavi deli, je pomanjkanje vode še verjetnejša razlaga, posebno po daljšem obdobju brez zalivanja.
Rastlino zalijemo temeljito, vendar vode ne dodajamo vsak dan po malo, ker s tem zgornji del zemlje ostaja moker, globlje korenine pa ne dobijo vlage, ki jo potrebujejo. Po zalivanju pustimo odvečni vodi odteči skozi odprtine na dnu lonca. Nato zemljo spremljamo in naslednjič zalijemo šele, ko se vrhnji del primerno osuši glede na razmere v prostoru.
Zrak je presuh
Monstera izvira iz tropskega okolja in ji ustreza zmerno vlažen zrak, zato zelo suhi prostori povzročijo težave predvsem na robovih listov. Poleg zvijanja se pojavijo suhe konice, robovi postanejo rjavi, novi listi pa se včasih težje razvijejo. Težava je izrazitejša pozimi, ko ogrevanje zniža zračno vlago in rastlino dodatno izsušuje.
Pomaga, da rastlino odmaknemo od radiatorja ali toka vročega zraka ter po potrebi uporabimo vlažilnik. Rastline lahko postavimo tudi bližje skupaj, če imajo še vedno dovolj prostora in svetlobe. Redno pršenje listov ni zanesljiva rešitev za dvig vlage v prostoru, saj je učinek kratkotrajen, pretirano močenje listov pa pri slabem kroženju zraka ni koristno.
Korenine so premočene
Zviti in povešeni listi niso vedno znak žeje, saj se podobno odzove tudi monstera s predolgo mokro zemljo. Ob prekomernem zalivanju koreninam primanjkuje zraka, sčasoma pa se poveča nevarnost gnitja. Rumeni listi, neprijeten vonj zemlje in mehke temne korenine so opozorila, da težava verjetno ni pomanjkanje vode.
Pred novim zalivanjem preverimo zemljo nekoliko globlje in ne presojamo samo po suhi površini. Lonček mora imeti odprtine za odtekanje, voda pa po zalivanju ne sme ostati v okrasnem loncu ali podstavku.
Temperatura preveč niha
Monstera ima rada razmeroma stabilne notranje razmere, zato jo hladen prepih ali nenadna sprememba temperature hitro obremeni. Listi se lahko začnejo zvijati po premiku k hladnemu oknu, v bližino klimatske naprave ali na mesto z močnim tokom zraka. Podobna reakcija se pojavi tudi ob veliki vročini, predvsem kadar rastlina hkrati izgublja več vode skozi liste.
Najprimernejše je mesto brez večjih temperaturnih skokov, kjer listi niso tik ob hladnem steklu ali neposredno nad radiatorjem. Pri prestavljanju monstere spremembe uvajamo postopoma, posebej če se razlikujeta količina svetlobe in temperatura. Tako rastlina doživi manjši stres, novi listi pa se lažje razvijajo brez deformacij, povezanih z nenadnimi spremembami okolja.
Preglejmo rastlino za škodljivce
Zvijanje listov spremlja tudi napad nekaterih škodljivcev, ki se hranijo z rastlinskimi sokovi. Pri monsteri so med možnimi težavami pršice, resarji, kaparji in volnate uši, zato pregledamo predvsem spodnjo stran listov, peclje ter mesta ob listnih žilah. Drobne pikice, srebrnkaste poškodbe, lepljive sledi ali nežne mrežice nam pomagajo razlikovati škodljivce od težav z zalivanjem.
Če škodljivce odkrijemo, rastlino najprej ločimo od drugih sobnih rastlin in natančno preverimo vse liste. Način odstranjevanja prilagodimo vrsti škodljivca, zato pred uporabo izberemo sredstvo, ki je namenjeno opaženi težavi, in preverimo pravilno uporabo.


