Kompostiranje je naraven in učinkovit način, s katerim vrtne in kuhinjske odpadke spremenimo v kakovostno gnojilo. S tem zmanjšamo količino organskega odpada in hkrati izboljšamo strukturo zemlje. Dobro pripravljen kompost obogati prst z mikroorganizmi, zadrži vlago in omogoča rastlinam boljše pogoje za razvoj.
Za uspešno kompostiranje ni potrebe po zapleteni opremi ali posebnem znanju. Potrebujemo le nekaj prostega prostora, potrpežljivost in razumevanje osnovnih načel razgradnje. Sledi šest praktičnih nasvetov, ki pomagajo ustvariti kakovosten kompost, primeren za vsak vrt.
1. Izbira prave lokacije za kompostnik
Mesto za kompostiranje naj bo dostopno, a dovolj oddaljeno od bivalnih prostorov. Priporočljivo je, da je postavljeno neposredno na zemljo, kar omogoča stik s tlemi in dostop mikroorganizmom ter deževnikom. Naravna senčna lega varuje kompost pred izsušitvijo in pregrevanjem.
Pomembno je, da izbrano mesto ni preveč izpostavljeno vetru. Zavarovan prostor omogoča boljše zadrževanje toplote in vlage, kar pospeši razgradnjo. Kompostnik naj bo postavljen na rahlo nagnjen teren, da odvečna voda počasi odteka in ne zastaja v kupu.
2. Pravilno razmerje med rjavim in zelenim
Za uspešno razgradnjo moramo vzdrževati pravo razmerje med ogljikovimi in dušikovimi materiali. Rjavi materiali, kot so suho listje, papir, slama in veje, predstavljajo vir ogljika. Zeleni materiali, kot so pokošena trava, kuhinjski ostanki in sveže rastline, vsebujejo več dušika.
Kompost naj bo sestavljen iz mešanice rjavih in zelenih materialov.
Idealno razmerje je približno tri dele rjavih na en del zelenih materialov. S tem preprečimo neprijetne vonjave, prekomerno vlago ali počasno razgradnjo. Mešanico vedno premešamo, da se materiali enakomerno porazdelijo, s čimer izboljšamo dostop kisika in pospešimo razkroj.
3. Zagotovimo zadostno prezračevanje
Zrak ima pomembno vlogo pri razgradnji materialov, saj mikroorganizmi potrebujejo kisik za svoje delovanje. Zgoščen kompost brez pretoka zraka hitro začne oddajati neprijeten vonj in se razkraja počasneje, zato je pomembno, da kompost redno mešamo.
Priporočljivo je obračanje materiala vsakih nekaj tednov, s čimer zagotovimo pretok zraka in enakomerno razgradnjo. Ob tem pazimo, da večjih kosov ne zbijemo premočno skupaj. Večja prepustnost in zračnost materiala pripomoreta k bolj učinkovitemu in hitrejšemu nastanku komposta.
4. Vzdrževanje ustrezne vlažnosti
Kakovosten kompost mora biti vlažen, vendar ne moker. Prava vlažnost je podobna ožeti gobici, material mora biti vlažen na otip, brez vidne vode. Pretirano vlažen kup zavira razgradnjo, povzroča gnitje in ustvarja neprijetne vonjave, presuh material pa upočasni delovanje mikroorganizmov.
Če je kompost presuh, ga zalijemo z vodo ali dodamo bolj vlažne zelene materiale. V primeru prekomerne vlage pa dodamo suhe rjave sestavine, kot so lesni ostružki ali papir. Redno spremljanje stanja omogoča pravočasno ukrepanje in vzdrževanje ravnovesja.
5. Izogibajmo se neprimernim materialom
V kompost ne sodijo vsi organski materiali. Mesni ostanki, mlečni izdelki, kuhani ostanki hrane in olja privabljajo škodljivce in povzročajo neprijetne vonjave. Tudi rastline, okužene z boleznimi, niso primerne za kompost, saj se patogeni lahko prenesejo nazaj na vrt.
Izogibamo se tudi večjim količinam agrumov in čebule, saj zakisajo zmes in upočasnijo delovanje mikroorganizmov. Priporočljivo je, da večje veje najprej razrežemo na manjše dele. S pravilno izbiro sestavin ohranimo zdravje komposta in se izognemo težavam v razgradnem procesu.
6. Zorenje in uporaba zrelega komposta
Kompost potrebuje nekaj mesecev za popolno razgradnjo, odvisno od sestavin in razmer. Zrel kompost je temno rjave barve, drobljiv in brez prepoznavnih ostankov. Ima prijeten vonj po gozdni zemlji in je prijeten na otip. Tak kompost je pripravljen za uporabo na vrtu.
Zrel kompost uporabljamo kot zastirko, dodatek v sadilne jame ali kot sestavino pri pripravi zemlje za lončnice. Pomembno je, da ga ne vkopavamo pregloboko, saj najbolj koristi koreninam tik pod površjem. S pravilno uporabo komposta izboljšamo kakovost tal in dolgoročno povečamo rodovitnost vrta.
